Bio encim sem prvič srečala pred leti na neki restavratorski delavnici. Kot učni predmet sem s sabo nesla en star likalnik na oglje, potreben obdelave. Po preletu s strokovnim očesom je najprej sledila kopel v bio encimu. Vprašam: »kaj je to bio encim?« Mi odgovori: »bio encim je … ja bio encim.« Okej, nisem več vrtala naprej, časa smo imeli malo, v bistvu me je zares zanimalo samo to, če mi bo razžrlo roke ali izžgalo oči. Po temeljitem ovohavanju sem sklenila, da je zadeva varna, ker ni dišalo po kemikalijah. Nadalje sem se mrščila, ker se je vsa stvar masovno izlila kar v odtok – no, danes lahko končno mirno spim glede tega.

Kaj je bio encim in za kaj vse je dober, si lahko preberete na primer tu: http://www.magicus.info/pr2.php?id=94924 ali tu: http://www.magicus.info/pr2.php?id=94924.

Mene je pritegnilo, ker bom končno lahko koristno uporabila množico plastenk od alkoholnega kisa, ki ga uporabljam kot deklico za vse. In pozimi kompostirala na fin način.

Takole gre:

1 del rjavega sladkorja
3 deli svežih odpadkov od sadja in zelenjave
10 delov vode

Daš v plastenko z dobro delujočim pokrovom in tenstaš tri mesece. Označiš datum, ko si začel ali lažje – datum, ko bo proces končan. V plastenko zato, ker se mešanica močno uplinja. Steklo bi znalo še raznesti. Iz istega razloga moraš plastenko prvi mesec vsakodnevno odpirati, da enega spusti.

Vse skupaj skrivam na toplem v omarici pod kuhinjskim koritom, kamor se ostali družinski člani ne vtikajo. Pa ne iz varnostnih razlogov, izkušnje so jih priučile nenaklonjenosti mojim poskusom, ki jemljejo in mažejo bivalne površine.
Komaj čakam konec januarja, ko bo nared prva polnitev!

Plastenke niso do vrha polne, ker sem uporabila le sveže ostanke tistega dne.

Iz zarjavelega stoletnika je z veliko pomočjo bio encima nastalo tole:

To pa je razlika med v bio encimu skopanim in neobdelanim – dve posodi starinske tehtnice, časa je bilo samo za eno: