Nič v zvezi s kokoškami, niti s kakšno pomembno damo, temveč s kroglo in mahom. In seveda z Japonsko, od koder prihaja ime Kokedama, ki v prevodu pomeni ‘mahovnata žoga’ (KOKE – mah in DAMA – krogla). Lahko ji rečemo tudi lebdeči miniaturni vrtiček ali pa kot smo jo poimenovali mi – mahOkrogla.

Kokedama je tip bonsaja v obliki krogle, ki je lahko viseča, samostoječa ali položena v različne položaje. Bistvo kokedame je v tem, da je substrat oblikovan v kroglo, ki je obdana z mahom. Iz te mahovnate krogle rastejo različne rastline.

Najbolj pritegnejo pogled viseče Kokedame, ki v obliki zelenih mobilov popestrijo marsikateri zunanji ali notranji prostor. Čeprav so viseče kokedame pri nas dokaj neznana oblika vrtnarjenja, viseči vrtovi niso nobena novost. V Babilonu so jih poznali že v letu 600 p.n.št., ko je kralj Nebukadnezar II za svojo ženo zgradil viseče vrtovi, ki danes veljajo za eno izmed sedmih čudes antičnega sveta.

Kako jo naredimo?

Kljub nenavadnemu imenu in izgledu, ki spominja na umetniško inštalacijo, mahOkrogle za izdelavo sploh niso zahtevne. Potrebujete le malo materiala in nekaj ročnih spretnosti.

• Za izdelavo ene mahOkrogle, ki bo variacija japonske kokedame, potrebujemo:
• Težko zemljo za bonsaje ali naravno glino
• Šoto
• Navadno zemljo za lončnice
• Mah v čim večjih zaplatah
• Rastlino za sajenje (manj občutljivem zdržljive vrste)
• Navadno tanko, močno vrv ali laks (najmanj 3 m)
• Škarje
• Vodo

Ko se odločamo o vrsti rastline, ki bi jo radi posadili v kroglo, za začetek izberemo čim bolj trdožive in neobčutljive vrste kot so bršljan, zimzelen, sedumi, sempervirensi, tudi navadne marjetice, koralni kaktus in podobno. Če vas bodo prve mahOkrogle navdušile, pa kar pogumno sezite po bolj zahtevnih in raznolikih vrstah. V kroglah je mogoče gojiti tako trajnice, čebulnice, grmovnice kot celo drevesa.

Ko si pripravimo potrebni material, si najprej odrežemo dovolj dolgo vrv ali laks ter izbrani rastlini odstranimo čim več prsti iz korenin, ki jih po potrebi prikrajšamo.

Nato zmešamo 1/3 zemlje za bonsaje ali po domače gline ter 2/3 šote. Po želji lahko dodamo tudi malo vrtne zemlje, a pri tem pazimo, da ohranimo takšno razmerje prsti, ki bo omogočalo dobro sprijemanje materiala v kroglo.

Ko pripravimo mešanico, ji dodamo malo vode in pričnemo oblikovati kroglo. Gnetenje blatne mešanice ima zelo sprostilen učinek, a to še ni vse. Tudi otroci nam bodo pri tem delu  z veseljem priskočili na pomoč in si umazali roke. Ko imamo v rokah lepo žogico, naredimo vanjo luknjo, v katero pazljivo potisnemo izbrano rastlino. Nato kroglo dobro stisnemo z rokami in s tem fiksiramo rastlino.

Sledi ovijanje mahu okoli krogle, pri čemer mah pritisnemo na zemljo, da se lepo oprime in ustvari mehak ovoj. Vse to zmešnjavo dobro prevežimo z vrvico, ki jo večkrat prepletemo in zavozlamo. Pri tem moramo biti pazljivi na dno krogle, ki mora biti res dobro prevezano.

Iz ostanka vrvice naredimo zanko, s pomočjo katere mahOkroglo obesimo pod strop ali na prosto (balkon, teraso, na drevesne veje), odvisno od tega, kakšne zahteve ima izbrana rastlina.

Še pred obešanjem mahOkrogle, le-to nežno potopimo za nekaj minut v čeber z vodo. Ko se dodobra napije vode, si lahko spočijemo in odžejamo tudi mi.

Kasneje mahOkroglo zalivamo na način potapljanja v vodo, če nam sistem pritrjevanja to omogoča. V nasprotnem primeru jo zalivamo s kapalko ali nežno pršimo z vodo.

Zakaj mahOkrogla?

Z ustvarjenjem mahOkrogel znova vzpostavimo ali ohranimo stik z zemljo. Z oblikovanjem krogel urimo ročne spretnosti in se hkrati umetniško izrazimo. Opazovanje rasti in nega rastlin nas poveže z naravo in tako izpopolnjuje. Ne pozabimo tudi na estetsko vrednost, ki jo mahOkrogla prinese v naš prostor.

Katarina Ročnik Topolšek