Pravijo, da ni placa, da je grdo, da smrdi, da predolgo traja in da se ne splača. Ampak meni se zdi res neumno, da bi organske odpadke stran metala, še posebej, odkar sem izvedela, da jih na Snagi sežigajo.

In sem šla v raziskovalno-eksperimentalno akcijo. Nabavila sem tovarno deževnikov in Organko. Paketa sta stala približno enako, okoli 70 EUR, pri čemer za ta denar pri Organku dobiš 2 kompostnika in 5 kg posipa, pri tovarni deževnikov pa 3 pladnje, začetni posip in pol kg črvov. Seveda bi se vse dalo tudi zimprovizirati za minimalno denarja, a ker moram imeti kompostnike čez zimo v stanovanju, se mi je zdelo pomembno, da kompostnik vsaj približno lepo zgleda in predvsem da ne pušča.

V obeh primerih sem se držala priloženih navodil, po potrebi pa pobarala še strica Gugla. Z Organkom se sploh ne razumeva, ker smrdi, da se mi obrača želodec in mrak dela pred očmi vsakič, ko odprem kanto, pa nisem niti približno delikatne sorte. So mi svetovali, naj za probo pretiravam s posipom, pa še vedno blazno smrdi in je magnet za mušice. Kako ta kompost potem uporabiš v koritih, blizu katerih srebaš jutranjo kavo, mi ni niti približno jasno. To res ni rešitev za v blok, kot poudarjajo v oglasih, ali pa moram na kak tečaj branja navodil.

Črvi so pa čisto druga pesem. Sicer je učenje pri črvih trajalo malo dlje, ker gre vendarle za živalice, ki se morajo navaditi na nov dom in se razmnožiti, da lahko delajo s polno paro. A ko sem dojela, da »hitro kompostiranje« ne pomeni hitro v smislu downloadanja aplikacije na telefonu, ampak hitro v primerjavi s tempom nastajanja prsti v naravi in jih nehala vsak dan po večkrat radovedno motiti in se naučila odmerjati primerno količino hrane v pravem tempu, so takoj dali v višjo prestavo in zdaj smo bestest friends. Hranim jih enkrat na teden z ostanki surove zelenjave. Da bi lahko kompostirala čim več zelenjave in dobila čim več komposta, sem jih postopoma naselila na vse tri pladnje, kar se super obnese. Solata in jabolka so pohrustana v tednu dni, olupki korenčka in krompirja v mesecu dni, stebla in korenine rastlin iz balkonskih korit pa se razkrajajo še dlje. Poleg hrane črvom dajem redne odmerke časopisa in kartona, jajčne lupine, občasno pa tudi čaj in kavo, s tekočino, ki med kompostiranjem nastaja, pa gnojim svoj balkonski vrtiček, za kar so mi rastline zelo hvaležne. Ne kompostiram kruha, kuhane hrane in zelenjave, ki je črvi ne marajo, kot na primer čebule, česna, limoninih ali pomarančnih lupin, izogibam pa se tudi zelenjavi, ki se res dolgo razkraja in ima neprijeten vonj, kot na primer zelje in ohrovt. Smrdi čisto nič, ampak res, tudi mrčesa ni, komposta pa nastane v celi sezoni dovolj za dognojevanje vseh korit. Ko je pladenj poln in so črvi predelali vso hrano v njem, jih od komposta ločim tako, da odprem pokrov in kompost premešam z lopatko. Ker črvi res sovražijo svetlobo in moje vmešavanje, praktično v trenutku pobegnejo v spodnji pladenj. Ne bi mogla bolj priporočat!