Mizica, pogrni se!
Sadike gozdnih jagod sem pred nekaj leti prinesla iz gozda po tem, ko sem prebrala prvo Holzerjevo knjigo. Iz nekaj začetnih primerkov se je dokaj hitro razrasla gosta preproga. Kar preneseš iz slabšega rastišča na boljše, skoraj nima druge možnosti, kot da uspeva.
Vrt v vreči ni novost. Preden se odločiš za nasad v vrečah, je dobro pretehtati pluse in minuse. Praktično za nekoga, ki vrtnari na balkonu, in hkrati nepraktično, ker stvar ni ravno enostavno prenosna, če nisi mišičnjak, v manjše formate pa spet ne moreš vsega stlačit.
Tudi vodo iz drenažnih odprtin je treba polovit, kar se mi zdi neskončno lažje početje, če se gre za lonček s podstavkom. “Profi” vreče, vsaj tiste, ki jih ponujajo v tujih spletnih trgovinah, so res lepe, ampak nisem najbolj navdušena nad materiali, ki so kakorkoli obdelani za daljšo življenjsko dobo.
Sajenje v vreče iz naravne jute je bolj v stilu »plesala je eno poletje«, saj sonce in voda pospešita naravno razpadanje vlaken.
Če bi koga zamikala takšna miza, naj mizo oziroma poljubno konstrukcijo (ki bo zdržala težo kakšnih 150 kg – v mojem primeru) najprej postavi na stalno mesto, šele potem sledi montaža napolnjenih vreč.
Vreče napolniš z vrtno zemljo in zašiješ, da jih na koncu sezone lahko v celoti odložiš na kompostni kup. V ta namen lahko nitke izvlečeš kar iz vreče; če je pri roki vrvica iz biorazgradljivega materiala, pa še toliko bolje.
Pri težjih postavitvah, ki so toliko dvignjene od tal, da se lahko podnje splazi otrok ali žival, naj bo varnost na prvem mestu: poskrbi za močno in stabilno nosilno konstrukcijo. Po želji površino nosilne podlage zaščitiš z vrečami za odpadke ali s čim podobnim. Vreče s zemljo namestiš na podlago, po vrhu nežno potolčeš, da jih izravnaš, vreče pa pritrdiš na konstrukcijo.
Ko si z osnovno obliko mize zadovoljen, se lotiš rezanja odprtin: na izbranih točkah križno zarežeš in udomačiš sadike. Velikost zarez naj bo le tolikšna, da korenine spraviš v odprtino in zadelaš z zemljo.
Prvič zaliješ postopoma in večkrat v tistem dnevu, da se vse dobro premoči. Vedno zalivaj z razpršilnim nastavkom, da ne odnaša prsti. To naj velja tudi na vrtu – posnemaj dež! Svoj nasad sem zalivala prvih nekaj dni, potem pa sem ga prepustila vremenu. Z izjemo nekaj prve pomoči med poletjem.
Tudi iz vzdrževalnih razlogov je zato najboljši čas za izživljanje nad takšnimi projekti pomlad. Če pa te prime sredi poletja, v vrečo zapri nasilnico meto, ki se bo razlezla v dišavno blazino.
