Zaraščen zbit ilovnat hrib sredi Prlekije smo čez vikend pod taktirko Aljaža Plankla in s pomočjo pridnih rok sosedov in prijateljev spremenili v permakulturni raj brez prekopavanja. Pognojenega z njegovim znanjem in našo dobro voljo smo nato podarili mami za rojstni dan, mi pa smo namesto žuljev domov odnesli kup novih trikov in še kak vic ali sedemnajst.

Razmere so bile idealne za vrtnarjenje. Sonce, da bi človek mislil, da je na Kanarcih, pa še deževalo je prejšnja dva dni, da je šla trava ven kar sama od sebe. Je že res, da sem dol padla od utrujenosti, še preden sem se preoblekla v pižamo, ampak me je vseeno najbolj od vsega iz tira vrglo to, kako zelo veliko lahko približno 10 ljudi naredi v 1 dnevu. Če bi na koncu vsakega delovnika tudi v službi videla toliko rezultatov, ne bi bila nikoli slabe volje.

Priznam, da sem čist neučakana, da vidim, kako se bodo grede obnesle čez sezono. Če res ne bo več nikoli treba prekopavat, si bo mami morala umislit še kak hobi, ker ji bo brez štihanja ostalo še pa još časa. Naj ji dobro služi!