Po naravi nisem hrček, a se vedno razveselim delovnih ostankov. Ali kakšnih starih, malo potolčenih, malo praholovnih »artiklov« (kot bi rekel moj sosed, ki je še iz nekih drugih časov), ki so preživeli vse generalke stanovanja, ker so mi prav potiho prigovarjali, da v sebi skrivajo svež potencial, pa sem vmes nanje pozabila in jih v pravem trenutku spet našla.

Takšna je tudi zgodba s sejalnimi lončki, ki so v nadaljevanju sprožili en kup zamisli o tem, kako – bodimo za en drobiž tudi iskreni – grdim rečem najti svoje lepo mesto.

Začelo se je tako:

V omari je, v pričakovanju avanture, ždelo pol pločevinke barve za table (prav tako na njej piše), ki je nismo uporabili pri pleskanju dela stene v risalno površino za naše dekle.

V hodniku so čakali drobižasti glineni lončki. Malo oškrabljani, malo utrujeni, stari, pobrani iz okenskih polic ali garaž.

V štorijo pride še bela akrilna barva, ki jo imamo pri nas vselej na zalogi, ker jo pač imamo – ker pa je na zalogi nimate vsi, je potrebno v mislih potrebovano potrebščino razširiti na a) drug, vam ljub odtenek akrilne barve, b) na navadno belo tempera barvo, ki jo imate doma vsi z majhnimi do srednje velikimi otroci, c) katerokoli barvo, ki vam je ostala od kakšnega hišnega projekta, d) v resnici je sploh ne potrebujete, jaz sem jo uporabila le zato, ker sem želela, da so mi sejalni lončki všeč.

Od tu naprej je postopek strahotno nezapleten in ne potrebuje posebne razlage. Spodnji del lončkov sem pobarvala z barvo za table, zgornji del z belim akrilom. Kar pa potrebuje posebno razlago pa je, da so v table spremenjene vsakodnevne uporabnosti pravzaprav večne. Vsako sezono posebej boste lahko napisali, kaj ste posejali. V vsakega od njih. Meni, ki sem v pridelovanju lastnih zeli še popoln fazan, so vsi poganjki videti isto.

In kar še potrebuje posebno razlago je, da takšna mini zamisel sproži še množico drugi uporabnosti, ki so na svoj čas čakale v domačem gospodinjstvu. Če večne etikete delujejo na sejalnih lončkih, zakaj ne dobro stvar uporabiti na sejalnih koritih, kozarcih za vlaganje, steklenicah za sok? Ni dobrega razloga. Pa še nobel je videti.

Barbara Nemec